sobota, 15. junij 2013

Bab Al Shams - arabsko kulinarično doživetje


Prijatelja M. in B. sta nama že pred časom predstavila idejo o obisku rezorta Bab Al Shams, ki naj bi veljal za enega izmed "must experiance" destinacij v puščavi.

Poleg tega sem se nekaj dni pred tem odpravil na jutranjo kolesarsko turo po posebej za kolesarje asfaltirani stezi (55 km dolg krog). Pridružil sem se skupini kolesarjev, ki so štartali ob 6. uri zjutraj ter se izmed 3 hitrostnih skupin samouvrstil v 2/srednje hitro skupino. Kmalu sem opazil, da gre za dokaj vešče kolesarje in da se moja percepcija kondicijske pripravljenosti nekoliko odmika od realnosti.

Kakor koli... po prevoženih 60 km sem se že skoraj zakuril oz. skuril, tako da nisem mogel več loviti te skupine. Sam pri sebi sem si rekel, da najbolje da počakam tretjo skupino in na čelu le-te zaključim 92 km dolgo turo. Ravno ob teh mislih sem dohitel starejšega gospoda Boba, ki se je prav tako spopadal z vročino in kilometri. Hitro sva našla skupen ritem, čeprav se mi je zdelo da je Bobu malo nelagodno, ker je bil menda šele tretjič na sposojenem cestnem kolesu in mnenja, da njegova kondicijska pripravljenost ne dosega moje. Verjetno je šlo samo za prve vtise in navdušenje nad mojim triatlonskim kolesom.

Ne daleč naprej sva pot nadaljevala mimo usmerjevalne table za Bab Al Shams. V tistem je Bob povedal kakšna izvrstna izkušnja je tale rezort sredi puščave in da če še nisem bil, predlaga da ženo peljem na petkov brunch ali razvajanje v spa. Dobro. Zapisano! 

Prvi vtis o Bobu, ki je sicer inženir in se ukvarja z izdelovanjem umetnih vlaken (ima tovarno v Jabel Aliju) se mi je zdel dokaj preudaren in zaupanja vreden. Pozitivnih mnenj je bilo vedno več, s tem pa so rasla tudi pričakovanja.

In tako je še Bob dodal k našemu Bab-u, da je ostal nekje v ozadju mojih možganov ter vsake toliko prišel na plano, kot del bucket liste, dokler nisem zopet naletel nanj v Fujairah. Slovenski kolega je namreč omenil, da je slišal, da je Bab Al Shams res super destinacija, vredna svojega denarja, hkrati pa je njegov Bosanski kolega potrdil da je temu res tako :)

Ok. Pozitivnih mnenj je bilo toliko, da bi lahko pričakovanja brez težav dosegla vrh Burj Kalife.

M. je rezerviral mizo, jaz pa sem o načrtu za četrtkov večer obvestil ženo*. Tako smo se končno odpravili v opevani Bab Al Shams. Skupaj nas je bilo 6, ampak nam to ni predstavljajo težave, da se ne bi odpeljali z enim avtomobilom, saj ima najina raketa kar 7(!) sedežev. 

*Opomba: Sicer vlada precejšnja demokracija v tem razmerju, ki se sicer občasno prevesi na stran diktature v korist ženskega spola.



Bab Al Shams ponuja izjemen ambient, ki obiskovalca popelje skozi različna obdobja arabske zgodovine in kulture. Že na vhodu je postavljen souk (tržnica), kjer ponujajo najrazličnejše lokalne začimbe, sadje, oreščke, itd.



Koncept restavracije je samopostrežni bife, ki je vsebinsko razdeljen na sklope (postojanke), ki jih obvladujejo posamezni kuharji. Vse je pripravljeno sproti, sveže in pristno.

 


 

Pravo arabsko kulinarično doživetje, s konceptom in dušo!





Da pa človeku ne bi bilo slučajno dolgčas med večerjo, je seveda sestavni del tega doživetja tudi zabavno-izobraževalni program. Preko igranih in glasbenih vložkov se predstavi zgodovina dežele. Igrajo celo kamele, konji, koze, no pa tudi nekaj homosapiensov je bilo videti vmes :) Zanimivo!

S polnimi želodčki in SD karticami smo se odpeljali nazaj proti stolpnicam v Marino. Hotel in spa pa poskusimo enkrat drugič!

Ni komentarjev:

Objavite komentar