Meseca aprila so vsi hvalili vreme, češ, da je to pa res prijetno in fajn, a meni se je že takrat zdelo precej vroče za ta pomladni mesec. Po besedah ljudi z daljšim dubajskim stažem od najinega, naj bi se v drugi polovici maja začelo pravo poletje in vremenska pečka naj bi žgala brez termostatov. Hja... pa naj! Bo vsaj sončno in toplo. Če ne drugače pa malo v morje se ohladiti pa bo. No, sedaj smo pa že v teh poletnih dnevih... in sedaj mi je jasno o čem so govorili ko so hvalili aprilsko varianto vremena.
Vročina se trenutno čez dan povzpne čez 40°C, pri čemer pa je občutek še za kakšno desetko višji. Za primer spodnja situacija:
Vročina se trenutno čez dan povzpne čez 40°C, pri čemer pa je občutek še za kakšno desetko višji. Za primer spodnja situacija:
Sama temperatura niti ne bi bila takšen problem, če bi bila vlažnost zraka v mejah normale (se pravi okoli 50%). Ko se pa ta začne bližati limiti 100 in preseže 80% pa doda poseben zadušljiv občutek, katerega je težko prenašati.
Sedaj tudi razumem zakaj je Dubaj infrastrukturno neprimerno urejen za pešce - ker nihče ne hodi peš. Niti 300 m. Ker po 300 m peške te pot oblije tako, da lahko narediš samo še 300m nazaj pod tuš. Nato ponoviš vajo, a tokrat raje s taksijem.
Zanimiv pojav, nam poznan predvsem v zimskem času, pa je rosenje očal. Če si zamislite kako pozimi stopite iz mrzle snežne idile v toplo kočo in se znajdete v neznanem prostoru, brez možnosti orientacije, vse dokler si ne odrosite oz. obrišete očal. No, tukaj se soočamo s podobnim pojavom. Orientacijo se izgublja z izhodom iz stanovanja. Fizikalno gledano je to popolnoma enak pojav, le da je bistveno bolj nevaren, ko stopiš iz stavbe na pločnik ali cesto.
Kakorkoli... Včeraj sem stopila iz metroja in se "zaletela" v ta vroči vlažni val. Najprej me je skoraj zadušilo, sekundo za tem pa sem na očala dobila še debelo plast vlage. Izgledala sem nekako takole:
Zdaj je pa poletje zares prišlo v Dubaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar