Ko sem prvič pakirala za Dubaj mi je Jure najmanj 125 krat povedal, da naj niti slučajno ne nosim s seboj kakšnih puloverjev, jopic ali česarkoli drugega z dolgimi rokavi. Ker tukaj pa tega res ne bom rabila in bo vse skupaj samo navlaka.
Seveda sem si za vsak slučaj (se mi zdi, da ženske vedno ko gremo na pot s seboj vzamemo še kaj za vsak slučaj ;)) spakirala 3 puloverje in 6 za Jureta. Da ga ne bo kje zeblo! Aha, in za njega še 2 jakni za povrh. Hja, nikoli ne veš, to vreme v puščavi zna bit zahrbtno :) Boljš, da mamo preveč kot premalo!
Glede na to, da sem najbolj zmrznjen človek na tem planetu (moja mami večkrat pravi, da zime sploh ne rabim čakat, ker me že poleti rado zebe), Juretu pa je skos vroče, še danes ne vem zakaj sem za njega vzela več stvari z dolgimi rokavi kot zase. Ah, jaz bom že. Važno, da njega ne bo zeblo :)
Pa da ne govorim kako mu je skoraj plafon odneslo ko sem v Dubaju odprla svoj kovček.
Vse kar je potreboval za s seboj je spakiral že takrat ko je sam letel proti Dubaju. Ko pa sem pakirala še jaz, sva se z Juretovo mami odločili, da bo prav zagotovo potreboval še kaj za obleči. Tako, da si v bistvu deliva krivdo 50:50. Za takrat... Zdaj pa fanta že zebe in bova lahko puloverje potegnila na plano. Metka, ženske pač vemo :) Še hvaležen nama bo!
Sva dala čez temperature poleti, ki so se konstantno gibale okoli 50°C in prišel je december z ohladitvami. Trenutno imamo takole in še posebej ob večerih se zna kar shladiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar